BOGOSLUŽJE

Nastanek svete maše

Gospodova večerja je najpopolnejše vidno razodetje prijateljevanja z Bogom. Sam Jezus je obhajal starozavezno pasho - večerjo.Kristus je s čudežno pomnožitvijo kruha, s svojim govorom o kruhu življenja in s prispodobo o kraljevski svatbeni večerji naznanil, da bo svoji Cerkvi zapustil večerjo kot novo obliko čaščenja Boga in bratskega zbiranja vernikov. Jezus je to storil pri zadnji večerji pred svojim trpljenjem. Pri tej večerji je svoje učence poučeval in bodril, naj vztrajajo v edinosti in ljubezni. Molil je zanje in za vse ljudi. Na koncu je vzel kruh, se zahvalil Bogu Očetu, kruh razlomil in ga dal učencem govoreč:« To je moje telo, ki se daje za vas, to delajte v moj spomin.«
Za tem je vzel kelih z vinom govoreč: »To je kelih moje krvi, ki se preliva za vas.« 

sv masa

 Tako se je Jezus daroval pod podobama kruha in vina svojemu Očetu in vsem ljudem.
Ustanovil je Evharistijo ali sveto mašo – daritev – kot spominsko dejanje popolnega darovanja. Sv. Pavel to razlaga z besedami: »Kajti vsakič, ko jeste ta kruh in pijete iz keliha, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride.« (1Kor 11,26)
Sv. maša je zakrament Jezusove zahvalne daritve Bogu. Pri njej se zakramentalno slavi in obnavlja Jezusova daritev za naše odrešenje, njegova smrt in vstajenje. Uživamo posvečeni kruh, ki se daje za nas in pijemo njegovo kri, ki se preliva za nas.
Glavni del svete maše je spremenjenje - posvečenje kruha in vina - z izgovarjanjem Jezusovih besed pri zadnji večerji. To je središče Jezusovega spominskega dejanja: podobe kruha in vina ostanejo iste, toda menja se njihova stvarnost. S posvečenjem kruha in vina postaneta nova stvarnost Kristusovega telesa in njegove krvi.
Zemeljski sadovi človekovega dela v evharistiji postanejo znamenja, da se je Jezus Kristus ves predal nebeškemu Očetu in nam. To se z močjo sv. Duha dogaja pri vsaki maši in tako je Jezus ves prisoten med svojim božjim ljudstvom.
Evharistija je spominsko dejanje, po katerem se na skrivnosten način obnavljajo dogodki našega odrešenja. Evharistija je središčni zakrament Cerkve.
Uživanje Kristusovega Telesa in Krvi pod podobo kruha in vina se imenuje sv. obhajilo. Posvečeni kruh se shranjuje v cerkvi v prostoru, ki se imenuje tabernakelj (pred njim gori večna luč). 

 

Zvesti Gospodovemu naročilu »To delajte v moj spomin«, se kristjani zbiramo prvi dan v tednu, da obhajamo Gospodovo večerjo. Udeležba pri nedeljski maši je najpomembnejši izraz vere in povezanosti verujočih s Kristusom in med seboj. Za kristjana nedelja ni zadnji, ampak prvi dan v tednu. Od mrtvih vstali Kristus prinaša nedelji novost velikonočnega življenja. Ta dan je vabilo, da znova in znova poživimo tri velike razsežnosti krščanskega življenja: vero, upanje in ljubezen.
Udeležba pri maši je za kristjana dolžnost in življenjska potreba. Če kristjan opušča mašo, vera v njegovem srcu sčasoma umre in skupnost obuboža. 
Nedelja je torej sveta!

Zgradba maše


    Različni deli sestavljajo obhajanje evharistije. Na začetku se vsi pokrižamo, kajti zbrani smo v imenu Boga. Bog je sredi med nami, zato tudi pozdrav: »Gospod z vami!« Ker smo tudi skupnost grešnikov je že takoj na začetku obred kesanja in spokornih vzklikov: »Gospod usmili se…«

    Pri besednem bogoslužju nam govori Gospod. Poslušamo Božjo besedo, kakor so jo zapisali sveti pisatelji v Svetem pismu. To božjo besedo nam mašnik nato v pridigi razloži in približa. Besedno bogoslužje se zaključi s prošnjami.

    Drugi del maše se zberemo okrog oltarja. Prinašamo darove in jih darujemo Bogu, naj jih spremeni v dar večnega življenja. Ta del se imenuje evharistično bogoslužje, saj je ravno tu bistvo maše. Višek doseže, ko mašnik prosi Svetega Duha naj posveti prinesene darove. Nato molimo za Cerkev ter njene žive in že umrle člane.

    Tretji del maše je obhajilni obred. Po skupni molitvi očenaša in dejanju odpuščanja drug drugemu pristopimo k obhajilu. Vsak prejem Kristusovega telesa je zedinjanje s Kristusom, hkrati pa nas povezuje v občestvo z našimi brati in sestrami. Evharistija nam mora dajati moči, da tudi sami postajamo to kar prejemamo, da se tudi sami v vsakdanjem življenju darujemo drug za drugega.

 

Naročanje svetih maš


    Vemo, da je maša najpopolnejša oblika molitve, ki jo verniki, zbrani v občestvu Cerkve, skupaj z Jezusom darujemo Bogu. Maše navadno darujemo za naše rajne brate in sestre, ob smrti, po pogrebu ali ob različnih obletnicah. Maše darujemo tudi v druge namene, v zahvalo, za Božji blagoslov, za uspeh, za zdravje... Zavedati se moramo, da ko duhovnik daruje mašo po našem namenu, skupaj z njim moli vsa Cerkev.  Prav je, da vsaj enkrat v letu darujemo sveto mašo za svoje prednike, zlasti ob obletnici njihove smrti, ali pa ob njihovem godovnem ali rojstem dnevu.

   

 

Vir: Stična 

 

 

   Če je zakrament krsta zakrament odpuščanja grehov in božjega posinovljenja, pa je birma zakrament podaritve Duha in vključitev v misijonsko Cerkev.

Birma je okrepitev krsta. Je zakrament polnosti Svetega Duha.

 Rezultat iskanja slik za sveta birma

 Sveto pismo nove zaveze poroča, da so apostoli krščencem podelili Svetega Duha. Zato Cerkev s posebnim klicanjem prosi, naj na posinovljene otroke pride Sveti Duh z obiljem svojih darov. Birmovalec, ki je navadno škof, položi roko nad vsakega birmanca. S tem nakaže, da je podeljevanje tega zakramenta povezano z apostoli in prvimi Binkoštmi.

Kdo lahko prejme zakrament birme
    Zakrament birme lahko prejme vsak kristjan, ki se je s primerno katehezo in vzgojo pripravil na zavzeto in brezkompromisno krščansko življenje. To pomeni, da se zaveda kaj pomeni živeti v Cerkvi, ter da sprejema veroizpoved, ki jo je prejel od staršev in krščanske skupnosti za svojo.

Birmanski botri
    Glede birmanskih botrov velja enako, kakor pri krstnih botrih. Boter naj bi bil pomoč v polnem pomenu besede in sopotnik birmanega. Kdor je komu opora ali pomočnik, mu je pripravljen pomagati tudi takrat, ko je težko. Na pravega pomočnika se človek lahko zanese. Tak pomočnik mu ne stoji ob strani le nekaj časa, ampak ga zmeraj spremlja na njegovi poti. Četudi telesno ne more biti vedno blizu, je dosegljiv vsaj po telefonu. Pravi boter je predvsem opora v veri. Boter se mora v Cerkvi počutiti domačega. Cerkev zahteva, da je botrovo življenje v skladu s sprejetimi zakramenti.

 

Zdi pa se potrebno opozoriti na nevarnost enačenja botrstva z obilnim obdarovanjem. Boter je predvsem duhovni spremljevalec krščenca ali birmanca. Gotovo je prav, da svojega varovanca kdaj tudi ''pocrklja'' s kakšnimi darili. Vendar naj se pri tem pazi, da ne zapademo v pretiravanje, saj tako zakramente, ki so predvsem znamenja božjih darov profaniziramo in krčimo zgolj na materialno.

Obred birme
    Birmanec po izpovedi vere pristopi k birmovalcu. Tam se mu predstavi tako, da mu pove svoje ime. Preden birmovalec polži birmancu roko na teme, pomoči konec desenga palca v karizmo. Zatem med polaganjem rok birmanca na čelu s karizmo mazili v znamenju križa in moli: "Prejmi potrditev Svetega Duha". Birmanec pritrdi z besedo: "Amen". Birmovalec položi roko na birmančevo desno ramo in mu zaželi: "Mir s teboj", na kar birmanec odgovori: "In s tvojim duhom".
 

 

Birmovanje v naši župniji
    V naši župniji je birma vsako drugo leto. Na birmo se  veroučenci pripravljajo z redno katehezo pri verouku, zadnji dve leti pa tudi z aktivnejšim sodelovanjem v župniji, njenem življenju in delovanju. Vsak veroučenec pred birmansko slovesnostjo potrdi svojo pripravljenost s preizkusom znanja o poznavanju krščanskega nauka, Svetega pisma in desetih zapovedi.

 

 

Vir: Stična

 

 

 

 Tam na oltarju v ciboriju zlatem čaka me hostija bela,
v hostiji Jezus me kliče in vabi, da bi v srce ga prejel.
Pridi, o pridi, neskončna ljubezen pridi že k meni, gospod,
s sabo ponesem te v šolo, na delo, v igro - z menoj boš povsod.

Ko otrok doseže določeno zrelost, tako v osebnem kot krščanskem življenju, je potrebno prejeti drugi zakrament - obhajilo, od katerega so odvisni vsi ostali zakramenti, še več, brez tega zakramenta, ne bi bilo ostalih zakramentov.

 

V tem organizmu zavzema evharistija kot "zakrament zakramentov" edinstveno mesto: "vsi drugi zakramenti so naravnani nanj

kot na svoj cilj" (KKC 1211).

 

obhajilo

Evharistija v izvirniku pomeni »zahvaliti se«, obhajati zahvalo. S to zahvalo kristjani obhajamo in slavimo skrivnost vere, to se pravi božje delo. Evharistija je vir in vrhunec vseh drugih zakramentov. Zakramenti nam priskrbijo darove odrešenja, evharistija pa nam daje Gospoda samega. Po evharistiji je namreč Kristus navzoč v svoji Cerkvi in se nam daje v hrano.

    Jezus je postavil evharistijo med obedom pri zadnji večerji, ko je s svojimi učenci obhajal veliko noč. Pri tem obedu, na veliki četrtek, Jezus vnaprej v ljubezni daruje svoje življenje za nas. Jezus je takrat preko učencev zbral vso Cerkev. Tudi danes želi Jezus še naprej obhajati evharistijo s svojimi učenci. Velika noč, pasha, je praznik prehoda. Za Jude je bil to spomin na izhod iz štiristo letne egiptovske sužnosti v obljubljeno deželo, za kristjane pa je spomin na Jezusov prehod s tega sveta k svojemu Očetu, preko trpljenja, smrti in vstajenja od mrtvih. Ko je Jezus odprl to pot je bil to začetek prehoda v večno življenje za vse človeštvo.
       Zadnja-vecerja 680   

 

Jezus je pri zadnji večerji vzel v roke kruh in nato kelih z vinom ter pomenljivo rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas… To je kelih moje krvi…, ki se za vas in za vse preliva…« To so najpomembnejše besede, ki jih je Jezus izrekel pri zadnji večerji, besede postavitve evharistije. Udeležiti se evharistije, Gospodove večerje, pomeni biti deležen istega kruha in keliha, ter stopiti v osebno povezanost s Kristusom. Te besede je Jezus zaupal apostolom in po njih vsej Cerkvi. Povedati hočejo: »Tu sem za vas.« Že dvajset stoletij Cerkev živi iz teh besed in iz te navzočnosti, in prav s tem kruhom ter kelihom se bo krepila do konca časov.

 

 

Vir: Stična

 

Nadžupnija sv. Jurij - Ptuj

Slovenski trg 10,

2250 Ptuj

Tel: +386 2 748 19 70

E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Stran: www.prostija-ptuj.si

Župnijska pisarna

Župnijska pisarna je odprta po vsaki sveti maši ter

- ponedeljek med 10:30 in 12:00

- petek med 16:00 in 17:00

Svete maše

PROŠTIJA

- ponedeljek, sreda in petek : ob 7.30

- nedelja 8.00, 10.00

 

Svete maše ptujskih župnij

 

KARITAS

Dežurstvo KARITAS je vsako sredo med 9:00 in 12:00

Preberi več

Contact us