BRALCI

Vrhunec cerkvenega leta predstavlja Veliki teden, ki ga začenjamo na cvetno ali oljčno nedeljo,

vrhunec velikega tedna pa je Velikonočno tridnevje: Veliki četrtek, Veliki petek in Velikonočna

Vigilija na Veliko soboto, ki nas uvede v Veliko noč.

 

CVETNA NEDELJA, 20. marec:

V bogoslužju se spominjamo in podoživljamo Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem.

Na cvetno nedeljo blagoslavljamo zelenje: oljke, butarice in drugo zelenje.

Ta blagoslov, poročilo o Jezusovem prihodu v njegovo mesto in procesija v cerkev,

nam daje podoživeti ta dogodek danes ter v Jezusu srečati našega Mesija,

po katerem hrepenijo naša srca.

Blagoslov zelenja bo pri vseh mašah, ob 7.00, 9.00 in 11.00 uri.

 

Bogoslužje, ki poteka od cvetne do velikonočne nedelje, zaznamuje bogata simbolika,

ki pomaga h globljemu razumevanju jedra krščanskega verovanja.

Postni čas, ki ga začenjamo na pepelnično sredo in traja štirideset dni,

sklenemo z večerno mašo Velikega četrtka in tedaj nastopi sveto velikonočno tridnevje.

Dnevom med četrtkom in soboto dodajamo pridevnik veliki, ker vsebujejo najgloblje

sporočilo krščanstva: pripovedujejo o postavitvi zakramentov evharistije in mašniškega posvečanja

ter o trpljenju, smrti in vstajenju Božjega sina Jezusa Kristusa.

 

 

VELIKI PONEDELJEK, 21. marec ob 18. uri

Spokorno bogoslužje in pripravo na velikonočne praznike bomo imeli na Veliki ponedeljek.

Povabljeni k češčenju Najsvetejšega in molitvi ter sv. spovedi,

da se primerno pripravimo na velikonočne praznike.

 

 

VELIKA SREDA, 23. marec ob 10. uri

 Je v naši škofiji dan, ko se vsi duhovniki zberejo okrog svojih škofov in obhajajo KRIZMENO MAŠO.

Krizmena maša bo ob 10. uri v Mariborski stolnici.

Med mašo škofje blagoslovijo in posvetijo sveta olja, s katerimi delijo zakramente nato vse leto:

bolniško in krstno olje ter sveto krizmo.

 

VELIKI ČETRTEK, 24. marec ob 19.00 uri

Na Veliki četrtek obhajamo spomin Jezusove ZADNJE VEČERJE.

Med zadnjo večerjo je Jezus postavil zakrament osebne trajne realne navzočnosti pod podobo kruha in vina.

Apostole je posvetil v mašnike in jim izročil skrivnost obhajanja zakramenta sv. maše.

Po spominu »zadnje večerje« je molitvena ura, nato tiho češčenje »Jezusa na Oljski gori in v ječi.

Med češčenjem bo tudi priložnost za sv. spoved.

 

 

VELIKI PETEK, 25. marec ob 19.00 uri

Na veliki petek obhajamo dan spomina na Jezusovo obsodbo, trpljenje in smrt.

Ob 7.30 uri molimo v župnijski cerkvi križev pot.

Ob 19.00 uri pa se zberemo k obhajanju Spomina na Jezusovo odrešenjsko trpljenje in smrt na križu.

V tem obredju se povežemo z Jezusom, ki je trpel in umrl za nas in za vse ljudi.

Po obredu ga počastimo v božjem grobu.

Ta dan med češčenjem NE BO SPOVEDOVANJA.

 

 

VELIKA SOBOTA, 26. marec
Zjutraj ne bo svete maše.

  Blagoslovi jedil bodo od 10.00 do 16.00 ure v naši župnijski cerkvi.

Prav tako bo, kot vsa leta blagoslov jedi pri Anželovem križu na Mestnem vrhu ob 15.00 uri in

pri Bezjakovi kapeli na Grajeni ob 15.30 uri.

Najsvetejše bo izpostavljeno v božjem grobu od 10.00 do 16.00 ure.

Ta dan si vzamemo čas, da pridemo počastit križ in Jezusa v božjem grobu.

 

VELIKONOČNA VIGILIJA, sobota 26. marec ob 19.00 uri

Z njo začenjamo obhajati Jezusovo vstajenje.

Zberemo se pred župnijsko cerkvijo ob velikonočnem ognju, kjer se začne

I. del velikonočne vigilije je SLAVJE LUČI. S seboj prinesemo sveče.

Slavje luči doseže vrhunec po sprevodu v cerkev, s slovesno peto hvalnico velikonočni sveči;

II. del je BESEDNO BOGOSLUŽJE, v katerem poslušamo poročila o odrešenjskih delih,

ki jih je Bog storil za človeštvo skozi zgodovino odrešenja.

 III. del: KRSTNO BOGOSLUŽJE. Iz Jezusove smrti in vstajenja izvirajo zakramenti s krstom na čelu.

Sledi IV. del: EVHARISTIČNO BOGOSLUŽJE ali sveta maša, ki je vrhunec in središče življenja kristjanov.

Ta najvišja oblika bogočastja je naša moč in tolažba, ker nam kaže kako velik je Bog v Njegovi ljubezni,

ko se vedno znova daruje za nas. Kaže nam, da smo namenjeni v večnosti in da smo končno v Božjih rokah,

tudi kadar tega morda ne razumemo.

 

 

VELIKA NOČ, 27. marec

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik.

Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih -

na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih.

Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno

in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti.

Apostol Pavel pravi nekako tako, da je vera nesmiselna, če ne temelji na tem, da verjamemo v vstajenje.

Pomeni, da verjamemo, da je Bog vsemogočen in da se lahko posluži

katerekoli oblike in načina, da človeka odreši in mu izkaže ljubezen.

 

Velika noč je praznik gotovosti, da nismo rojeni za smrt in da smrt nima zadnje besede.

Je praznik gotovosti, da je človek tako dragocen, da je vreden življenja Boga.

Velika noč nam pove, da smo kot Božji otroci dobili svobodno voljo in da se lahko

svobodno odločimo za življenje, lepoto, Boga.

In bodimo iskreni, da globoko v sebi čutimo Njegovo ljubezen.

 

V nedeljo zjutraj, ob 6.30 uri bo vstajenjska procesija in nato sv. maša.

Druga in tretja sv. maša sta ob 9.00 in 11.00 uri.

 

Med vsemi velikonočnimi sv. mašami bo ofer, darovanje za potrebe cerkve.

 

 

Vabimo vas, da se udeležite Velikonočnega tridnevja in se tako dodatno duhovno pripravite na obhajanje Velike noči.

 

 

VELIKONOČNI PONEDELJEK , 28. marec

Velikonočno praznovanje se razširi še na ves teden velikonočne osmine.

Na Velikonočni ponedeljek se spominjamo srečanja Vstalega z učencema na poti v Emavs.

Zato rečemo, da ta dan gremo v Emavs, na obiske k znancem in sorodnikom voščit blagoslovljene velikonočne praznike.

Maše bodo ob 7.00, 9.00 in 11.00 uri.

 

BELA NEDELJA, 2. velikonočna nedelja

V Katoliški Cerkvi bomo 3. aprila praznovali 2. Velikonočno nedeljo, imenovano tudi

bela nedelja ali nedelja Božjega usmiljenja. Ime bela nedelja (lat. Dominica in albis) izvira

iz starokrščanskih časov, ko so novokrščenci, ki so prejeli zakrament sv. krsta med velikonočno vigilijo,

ves teden po veliki noči prihajali k bogoslužju v belih oblačilih.

Uporaba belih oblačil, ki so znamenje čistosti, je izpričana od 4. stoletja, poseben pomen

pa so dobila v 17. stoletju, ko so jezuiti na nedeljo po veliki noči uvedli skupinsko prvo obhajilo.

Bela barva ima v bogoslužju močen simboličen pomen; je seštevek vseh barv mavrice, polnost nerazlmoljene svetlobe,

izraža začetek in konec, polnost in praznino. Za belo nedeljo se prihrani nekaj jedi iz velikonočnega žegna,

tudi drugače je jedilnik podoben velikonočnemu.

 

 

Nadžupnija sv. Jurij - Ptuj

Slovenski trg 10,

2250 Ptuj

Tel: +386 2 748 19 70

E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Stran: www.prostija-ptuj.si

Župnijska pisarna

Župnijska pisarna je odprta po vsaki sveti maši ter

- ponedeljek med 10:30 in 12:00

- petek med 16:00 in 17:00

Svete maše

PROŠTIJA

- ponedeljek, sreda in petek : ob 7.30

- nedelja 8.00, 10.00

 

Svete maše ptujskih župnij

 

KARITAS

Dežurstvo KARITAS je vsako sredo med 9:00 in 12:00

Preberi več

Contact us