Cerkev sv. Jurija - proštija

 

Cerkev sv. Jurija stoji v starem mestnem jedru, ki je stisnjeno v trikotnik med Dravo, Grajeno in grajski hrib. Bazilikalno razčlenjena zunanjost cerkve skladno dopolnjuje značilno veduto mesta Ptuja.

Patron cerkve je sv. Jurij, ki je tudi zaščitnik mesta.

Raziskave kažejo, da so bile na tem mestu cerkve že

vse od 9. stoletja, v času panonskih mejnih grofov Pribina in Koclja. V severni steni glavne ladje bi naj bil viden ostanek cerkve, ki jo je v 11. stoletju dal na tem mestu postaviti nadškof Gebhard Salzburški. Ob vdoru Madžarov v 11. stoletju je bila uničena, nato pa je na njenih temeljih salzburški nadškof Konrad (1106-1147) okoli leta 1125 zgradil cerkev, katere temelji in zidovi tvorijo osnovo sedanje proštijske cerkve.

Po mnenju nekaterih raziskovalcev je bila že prvotna cerkev triladijska. Imela je raven strop. V letih od 1310 do 1340 je bil postavljen prezbiterij, proti koncu 14. stoletja se je zahodna dvignjena galerija oziroma tribuna (ampora) spremenila v pevski kor. Do konca 15. stoletja je bila cerkev povišana in gotizirana, dobila je arhitekturno obliko, ki jo ima še danes.

Prostor okoli cerkve je bil do 18. stol. namenjen pokopališču, ki je imelo približno obliko današnjega Slovenskega trga. Leta 1830 je dal Simon Povoden vzidati v stolp rimske nagrobnike. Po stenah okoli cerkve pa so vzidani nagrobniki, ki so iz poznega 16. in 17. stoletja. Prevladujejo heraldični (grbi) in družinski nagrobniki ter preproste napisne table.

Pred vstopom v cerkev se ozrimo na neogotski portal, ki je bil izdelan po naročilu Simona Povodna. Ko stopimo skozi vrata, se pred nami odpre podkorna veža, skladno občuten gotski prostor, ki je nastal v 14. stoletju na romanski zasnovi. Na levi strani je vhod v okroglo stopnišče iz l. 1415, nekoliko korakov naprej pa je bil Mihaelov oltar.

Na tem mestu je zdaj pod zaščitnim zvonom gotska plastika sv. Jurija v skoraj naravni velikosti. Upodobljen je v trenutku, ko s sulico ubija zmaja. Zmagovito stoji nad premaganim, na hrbtu ležečim, a še ne mrtvim krilatim zmajem s kačastim telesom in volčjo glavo. Na prsni plošči oklepa je naslikan Jurijev križ, kakršen je tudi v ptujskem mestnem grbu. Kip idealiziranega svetega Jurija sodi v sam vrh gotskega kiparstva na Slovenskem, nastala je leta 1380. 

Ko stopimo iz podkorja v glavno ladjo, zaslutimo pod gotsko prezidavo, baročno opremo in novejšo poslikavo romansko jedro iz 12. stoletja. V 13. stoletju so glavni ladji prizidali dve stranski in zaradi poenotenja prostora prebili obe romanski steni glavne ladje. Tako je nastalo šest romanskih lokov.

Ob sprednjem desnem loku je prižnica, ki je bogato baročno delo, izrazito kontrastna zaradi temne osnove lesa in pozlačenih reliefov s simboličnimi motivi Božje besede. Njena avtorja sta ptujski kipar in rezbar Peter Marenzeller in mizar Franz Wasser, izdelana je bila do leta 1763. Klopi v glavni ladji so iz iste delavnice in so bile narejene l. 1757. Lestenci so iz prve polovice 19. stoletja.

Prezbiterij je za višino stopnice dvignjen nad glavno ladjo. Svetloba prodira vanj skozi pet gotskih oken, tri so bila slikana pri firmi Neuhauser v Innsbrucku. V prvem je Sveta družina, na srednjem sv. Viktorin, sv. Jurij in sv. Maksimilijan, na tretjem je upodobljena Marija s starši Joahimom in Ano.

Na obeh straneh prezbiterija stoji enkraten primerek umetnega rezbarstva, gotske klopi iz l. 1446. Štirideset sedežev je okrašenih z izredno bogato krogovičasto ornamentiko, ki se ne ponovi niti v enem samem detajlu. Nad sedeži so baldahini s krogovičjem v enakem stilu.

Na glavnem oltarju je bila do l. 1899 slika Obglavljenje sv. Jurija (Schiffer), od tega leta visi slika na severni strani prezbiterija.

Sam prezbiterij je poslikal isti avtor. Na severni steni je prizor Zadnje večerje, na južni Prihod Sv. Duha. Tlak iz črno belega marmorja je dal napraviti župnik Ciprijan v letu 1673. Pri tlakovanju so zakrili nagrobne plošče, viden je le še nagrobnik z motivom vstalega Zveličarja. Iz časa, ko se je oltar obrnil proti ljudstvu, so v prezbiteriju oltarna miza, bralni pult in  podstavek za križ, ki jih je izdelal ptujski kipar Viktor Gojkovič.

Zanimiva so poznogotska kovana vrata v zakristijo iz začetka 15. stoletja.

Čudovite omare v zakristiji sta leta 1747 izdelala mizar Wasser in rezbar Marenzeller, svetopisemske prizore v okvirjih pa je naslikal slikar Ferdinand Scheidtnagel. V severni steni zakristije je vzidan umivalnik iz belega marmorja iz 16. stol., verjetno delo italijanske kamnoseške delavnice.

Na severni steni glavne ladje so razni nagrobniki. Prvi je Walzerjev iz 1595. Upodobljen je vitez v naravni velikosti v polni bojni opremi, z zastavo in grbom. V severni stranski ladji so štirje stranski oltarji. Če gremo proti prezbiteriju, je prvi Andrejev oltar, nato je oltar sv. Ane. Slika sv. Ane in Marije je naslikana na les. Nato je še oltar sv. Florijana. Čisto spredaj je oltar sv. Jožefa. Severna stranska ladja se na vzhodu zaključuje s kapelo Žalostne Matere Božje, v kateri je najlepše kiparko delo gotska Sočutna, na severu pa z baročno kapelo sv. Frančiška Ksaverija.

Na nasprotni strani, v južni ladji, je oltar sv. Viktorina, ki je predstavljen z mečem v roki in s palmovo vejo. Podaljšek južne ladje proti vzhodu je kapela sv. Križa, postavljena je bila leta 1777. V glavni oltarni niši je razpelo, na severni strani pa velika Marijina slika, dopolnjena s 15 prizori iz Kristusovega življenja. V južni ladji, ki je bila prizidana v 13. stoletju, so naslednji oltarji: za prižnico je najprej oltar Sv. Trojice. Slika Marijinega kronanja, ki je bila vstavljena v akantov okvir, je bila pred leti ukradena, prav tako slika sv. Florijana iz severne ladje. Obe sliki sta bili nadomeščeni s falsifikatom, narejenim na osnovi fotografij obeh oltarjev. Zadnji je oltar Sv. Treh kraljev iz leta 1515. Od prvotnega gotskega oltarja je ohranjena le reliefna plastika, vgrajena v baročni oltar s konca 17. stoletja. Relief je iz lipovega lesa in spada med pomembnejše gotke spomenike v Sloveniji. Iz Marijinega naročja je bil pred leti ukraden Jezušček.

Krstna kapela je nadaljevanje južne ladje proti zahodu, prizidana je bila leta 1415. Danes kapela nima več svoje osnovne vloge, saj se zakrament sv. krsta podeljuje pred občestvom, v prezbiteriju. V kapeli je še vedno originalen gotski krstni kamen. Največja dragocenost kapele je seveda znameniti Laibov krilni oltar, ki ga je med leti 1447 in 1467 poslikal salzburški slikar Konrad Laib. Poslikan je v stilu  pozne gotike. V spodnjem delu oltarja je naslikan motiv Veronikinega prta. Na levem krilu je prikazan sv. Hieronim, eden od štirih velikih cerkvenih učiteljev, zraven njega stoji lev. Na desnem krilu pa je upodobljen sv. Marko in ob njem krilati lev. Na sredini je prikazan prizor Marijine smrti in kako Kristus sprejema njeno dušo.  Leta 1930 so na zahtevo konservatorja Franceta Steleta premestili krilni oltar iz proštijske cerkve v Pokrajinski muzej, skupaj s prav tako gotskim lesenim polihromiranim kipom sv. Jurija. Po zadnji restavratorski obnovi notranjščine sv. Jurija pa sta bila 1988, na zahtevo nadžupnijskega urada, Laibov oltar in kip sv. Jurija vrnjena nazaj v cerkev.

Na stenah cerkve lahko vidimo lesen križev pot iz leta 1881, ki je nastal pod spretnimi rokami umetnikov iz tirolske delavnice F. Stuflesserja. Zadnja večja obnovitvena dela so potekala v cerkvi sv. Jurija v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so po navodilih konzervatorske in restavratorske stroke obnovili notranjščino cerkve.

Decembra 2013 se je v vhodni veži cerkve uredil molitveni prostor v čast Device Marije, katerega blagoslovil je bil 8.12.2013 na praznik Brezmadežno spočetje Device Marije.

Skozi zgodovino je bila cerkev sv. Jurija cerkev ptujskih meščanov. Ker so bili do konca 2. svetovne vojne le-ti v večini Nemci, so to cerkev imenovali tudi »nemška« ali »mestna« cerkev. Leta 1863 je mestna cerkev sv. Jurija postala proštijska. Cerkev in župnijo sv. Jurija od leta 1971 upravljajo Frančiškovi bratje minoriti. Cerkev sv. Jurija mnogi upravičeno uvrščajo med najzanimivejše kulturne spomenike Slovenije.

 

 (Vir: Proštijska cerkev sv. Jurija: vodič. – Ptuj, 1978, avtorja: Kristina Šamperl in Jakob Emeršič

                                                                                                                  

            

        Več fotografij si lahko ogledate na povezavi: https://goo.gl/photos/jVxHzvirty8pHHtZ7                                           

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                          

 

 

Nadžupnija sv. Jurij - Ptuj

Slovenski trg 10,

2250 Ptuj

Tel: +386 2 748 19 70

E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Stran: www.prostija-ptuj.si

Župnijska pisarna

Župnijska pisarna je odprta po vsaki sveti maši ter

- ponedeljek med 10:30 in 12:00

- petek med 16:00 in 17:00

Svete maše

PROŠTIJA

- ponedeljek, sreda in petek : ob 7.30

- nedelja 8.00, 10.00

 

Svete maše ptujskih župnij

 

KARITAS

Dežurstvo KARITAS je vsako sredo med 9:00 in 12:00

Preberi več

Contact us