SVETI VIKTORIN PTUJSKI
škof in mučenec
( umrl 2. novembra ok. 303 )
Ime: Izhaja iz latinske besede victor v pomenu zmagovalec ali glagola vinco, ki pomeni zmagati. Upodabljajo ga v škofofski obleki s palmovo vejo in mečem v roki.
God: 3. november
Ptuj je najbrž najstarejše mesto na slovenskih tleh. Grajski grič je bil naseljen že vsaj 2.000 let pred Kristusom, o čemer pričajo stara grobišča. Rimljani, ki so na svojih osvajalnih pohodih leta 15 pred Kr. prišli do Drave, *so na tleh nekdanje keltske naselbine zgradili vojaško postojanko Poetovio, ki se je spričo cvetoče obrti in trgovine kmalu razvila v eno najbogatejših rimskih provincialnih mest. V Poetovio je zgodaj prišlo krščanstvo in poročila pravijo, da je bila tukaj že v 3. stoletju škofija. Prvi znani in hkrati najbolj slavni ptujski škof je današnji zavetnik našega samostana sv. Viktorin.
O njem na kratko, a zanesljivo poroča znameniti prevajalec Svetega pisma sv. Hieronim v svoji knjigi O odličnih možeh. Tam pove, da je Viktorin svoje delavno in Bogu vdano življenje sklenil z mučeniško smrtjo. Bil je izobražen in plodovit pisatelj. Napisal je razlage k prvim trem Mojzesovim knjigam, k prerokom Izaiju, Ezekijelu in Habakuku, k Pridigarju in Visoki pesmi, razložil je Matejev evangelij in Janezovo Razodetje. Njegova spisa O stvarjenju sveta in Razlaga Razodetja sta se ohranila v latinskem jeziku, čeprav sv. Hieronim pravi, da je Viktorin bolj obvladal grščino kot latinščino. Njegovi spisi so v slovenskem prevodu z naslovom Razlaga Razodetja in drugi spisi izšli leta 1999. Že prej pa so o njem pisali, leta 1888 je izšel pregled slovstva v knjigi škofa dr. Mihaela Napotnika Sv. Viktorin, škof ptujski.
Po tem so nekateri sklepali, da je bil najbrž grškega rodu. Večina poročevalcev o Viktorinu pa je mnenja, da je bil domačin, vzgojen v grškem okolju. Neznana sta kraj in čas njegovega rojstva, bolj zanesljiv pa je čas njegove smrti. Po vsej verjetnosti je prejel mučeniško krono o velikem preganjanju kristjanov za časa cesarja Dioklecijana leta 303 na Ptuju. Glede mučeništva obstajata dve domnevi: po eni naj bi umrl v času pred Dioklecijanovimi preganjanji pred letom 304, po drugi pa prej, pod Numerijanovimi preganjanji v letih 283–284. Kaj se je zgodilo z njegovimi svetniškimi ostanki, ni znano. Nepreverjena ostaja trditev, da naj bi jih prenesli v Rim.
Njegov rojstni dan za nebesa je bil 2. november; ker pa ta dan praznujemo spomin vernih duš, obhajamo njegov god 3. novembra. Ptuj je bil v 3. stoletju največje in najpomembnejše rimsko mesto: z okolico je imelo okoli 30.000 prebivalcev (več kot London in Dunaj). V tem času naj bi bila tu ustanovljena tudi škofija, podrejena oglejskemu patriarhatu. Prvi znani škof je sv. Viktorin.
Ptujski škof Viktorin je z govorjeno besedo širil Kristusov nauk v svoji škofiji, s svojimi spisi pa je bil učitelj vere tudi drugod, saj so jih uporabljali pri verskem pouku od Afrike do Irske. V svojih razlagah Svetega pisma se je naslanjal na grške cerkvene očete, ki pa jih ni kar prepisoval, temveč je težja poglavja samostojno pojasnjeval. Sv. Hieronim pravi, da so njegova dela znamenita po vsebini, a manj pomembna po obliki. V njegovem času verski nauk še ni bil v celoti natanko določen, zato je Viktorin brez lastne krivde v svojih izvajanjih podal nekatere nazore, ki jih je pozneje Cerkev zavrnila. To je pisal v trdnem prepričanju, da je nauk pravilen, kajti vse življenje se je vneto boril proti verskim zmotam.
Ob preseljevanju narodov je bilo mesto Poetovio razdejano in krščanstvo v tej pokrajini iztrebljeno. Po raznih knjižnicah so se ohranili Viktorinovi spisi in na podlagi teh so nekateri raziskovalci sklepali, da je bil Viktorin škof v mestu Poitiersu v Franciji, zato se je njegovo češčenje razširilo najprej tam. Pred dobrimi dvesto leti pa so znanstveniki dokazali, da je Viktorin deloval in za Kristusa z mučeništvom pričeval v današnjem Ptuju Tedaj so ptujski cerkveni in svetni gospodje prosili v Rim, da bi smeli tega svetnika v domačem kraju javno častiti, toda brez uspeha. Šele blaženi škof Anton Martin Slomšek je (leta 1848) dosegel, da se sme Viktorinu v mariborski škofiji izkazovati javna čast pri bogoslužnih opravilih – pri maši in molitvenem bogoslužju.
Vir: Družina, Ognjišče